Iz Ukanca/Savice do Lepene

Iz Ukanca/Savice do Lepene

Ukanc-Savica-Vratca-Lepena

Kako animirati sveže najstnike (in otroke, ki to šele bodo) za niti ne tako nedolžen pohodniški podvig, recimo za 25-kilometrski maršek iz Ukanca na Komno in nato čez Bogatinsko sedlo do Krnskega jezera in dol v Lepeno? Kaj pa, če poskusimo z večgeneracijskim pohodom in za nameček še mamljivo napovedjo, da lahko naredimo obvoz čez dvatisočaka, njihovega prvega peš-dvatisočaka sploh? Da gre, smo se prepričali ob zapoznelem dodatnem praznovanju jubileja naše šefice, na katero je povabila še svoja starša in nečaka. V Ukancu nas je v petek zgodaj popoldan odložil avtobus in za ogrevanje udov in navajanje na svež gorski zrak je bila pot do vstopa v znano mulatjero ravno prav. Dejstvo, da so serpentine oštevilčene, je z otroki vsekakor priporočljivo izkoristiti – iskanje številk je namreč že samo po sebi dovolj zanimivo raziskovalno početje, hkrati pa mladi hodci tako tudi ves čas doživljajo (in dojemajo) dviganje kot neposredni rezultat dela svojih nog. Če vmes otroška vznesenost malo popusti (ker strmina pač ne), ni nič narobe, če jim postrežete še z zgodbo, češ kako te jezi, da nikoli ne najdeš oznak za 49. in 50. serpentino, čeprav bi nekje morali biti. Saj je tudi vršiških ovinkov točno petdeset! Po koncu iskalne vneme ne pomaga, da nad sabo ugledaš cilj, Dom na Komni, ker zgleda še zeeelooo daleč, ampak ti vmes na pomoč priskoči še jama Pekel, ki spet vzburi domišljijo. Še malo in si gor. Po odlični večerji pri Mateji in Ljubu ter njuni ekipi je vse lažje, tudi spanec! Naslednje jutro pa naprej – ne direktno na Vratca, ki jih tako razločno vidiš pred seboj, temveč po obvozu čez prostrano Lepo Komno, kjer za motiv pomaga tudi obisk najhladnejšega mesta v Sloveniji v ne pregloboki vrtači. In seveda rožice, cele preproge rožic, od Clusijevega svišča in encijanov do kosmatinčkov. Po dobrih dveh urah si na razgledni Lanževici, kjer je še toliko bolj slavnostno, če gre za tvoj prvi dvatisočak. Sledi spust na Vratca in od tu po mulatjeravtocesti mimo bunkerjev in bodečežičnih kavljev – ostankov nekdanjega Alpskega zidu na rapalski meji – do planine Za Lepočami, kjer je, sploh za fante, priporočljiv ogled številnih propadajočih vojaških objektov, tudi največjega tovrstnega v slovenskih gorah, vojašnice Cesare Battisti. Nadaljevanje do Krnskega jezera zna biti malo dolgočasno, sploh če želodčki niso ves čas polni. A ko ste enkrat pri jezeru, ste ven iz hudega. Namakanje nog je za mlade junake tam skoraj obvezno, kosilo v Domu na Krnskih jezerih pa tudi. Zadnji cik-cak v Lepeno je prijazen, ker večinoma poteka po prijetno hladnem gozdu, svoje pa naredi tudi obljuba, da je treba priti samo še dol v dolino, kjer čaka prevoz domov. Logistika? Prevoz si je treba k Domu dr. Klementa Juga pač pripeljati dan prej, nazajgrede pa drugo vozilo dvigneš na velikem radovljiškem parkirišču ob bazenu. Čudovit pohod za vse generacije, poln zelenega in vodénega, neprepadno skalnega, z ravno pravšnjo mešanico naravnega okrasja in artefaktov.

Stopimo v stik

Včasih so spletni obrazci za neposredno rezervacijo tako trmasti, da vas pustijo čakati celo večnost. Ne dajte se jim! Pokličite naju ali nama pošljite e-mail in se bomo hitro zmenili.

Pošlji sporočilo

B&B sva zagreta hajkerja in bajkerja, zato z veseljem sprejemava v goste oboje!

OK